Osnovne informacije:
Časovnica: 2 – 2,5 ure hoje
Dolžina: približno 8 km
Višinska razlika: 60 m (naredimo je več, saj se veliko spuščamo in dvigamo)
Primerna tudi za vroče poletne dni, saj ves čas hodimo po senci
Priporočamo obisk v pomladi in jeseni – ko je več vode
Oprema:
pohodniški čevlji
pohodniške palice
sprej proti klopom
svetilka
pijača
Dostop do izhodišča:
Avtocesto (v smeri Koper – Ljubljana) zapustimo na izvozu za Kastelec/Socerb. Nato zavijemo desno (znaki za Podgorje, Kozina, Ljubljana) in nato levo pod cesto in se priključimo glavni cesti v smeri Klanec – Kastelec. Od table Občine Hrpelje – Kozina nadaljujemo pot skozi vas Petrinje, zapeljemo pod avtocesto in nadaljujemo pod do razcepa, kjer nas smerokazi usmerijo levo v smeri vasi Ocizla in Beka. Takoj za tem razcepom se držimo leve (smerokaz za vas Beka kaže desno) in po nekaj minutah vožnje smo v vasi Ocizla.
Pot:
Pot pričnemo pri kulturnem domu v centru vasi. Tam parkiramo avto in takoj zraven najdemo zemljevid poti. Odpravimo se mimo Kamunske hiše, na kateri je tudi spominska plošča v spomin TIGR-ovcem. Pot je označena z rumenimi markacijami in lesenimi smerokazi. Ti nas usmerijo skozi vas in nato navzdol po strmi gozdni poti – tu nam pride prav primerna obutev in pohodniške palice. . Gozdna pot se ob potoku, ki je v poletnih časih skoraj da neobstoječ, vzpenja in spušča in nas čez lesen most privede do ostankov Malnarjevega mlina, ki je obratoval do druge svetovne vojne, med katero je bil poškodovan.
Pot nadaljujemo mimo »hrasta posebneža«, katerega posebnost je na žalost že precej strohnela in najbrž ne bo več dolgo obstala. Od hrasta naprej se držimo desne, kjer pot pred travnikom zavije v gozd in se vzpne in nato spusti do slapu Žlebina.
Počasi se približujemo vasi Beka. Tik pred vasjo stopimo na novo asfaltirano cesto, ki zavije levo navzdol proti mogočni Lipi pri Mazarju – nekaj sto metrov hodimo po cesti, da pridemo do kala, pri katerem je lipa (markacije so narisane na cesti vsakih nekaj 10 metrov). Lipa se skriva v gozdičku za žičnato gorajo. Največje deblo je strohnelo že dolgo let nazaj, nekaj mlajših pa poganja visoko v višave. Držimo se leve in zapustimo makadamsko cesto. Pot nas kmalu privede do obsežnega jamskega sistema, kar naznanijo tudi občutno nižje temperature zraka. Jama S-3 in Jurjeva jama zahtevata primerno opremo, zato kaj več, kot ogled od zunaj, ni mogoč.
Nato prečimo naravni most in se usmerimo proti Maletovi jami, katere vhod občasno prekriva slap (kadar je dovolj dežja). Naslednja naravna znamenitost je Blažev spodmol, ki je tudi vhod v Ocizeljsko jamo. Slednja se tudi zoži in pogumni raziskovalci lahko ob dovolj nizkih nivojih vode nadaljujejo pot skozi ozek prehod do odprtine v jami okoli katere se nekaj deset metrov visoko dvigujejo naravne stene. Pri Ocizeljski jami se naša pot razcepi na “krajšo” in “daljšo” – mi smo izbrali daljšo. Sledi rahel vzpon po lepi poti med hrasti in travniki, ki se nato priključi makadamski cesti. Počasi prispemo do table, ki označuje kaverene in bojne jarke iz časa prve svetovne vojne. Pot se najprej mimo kavern strmo vzpne in nas pripelje do bojenga jarka, ob katerem se pot obrne in nato spusti nazaj do makadamske ceste. Zadnji slap na poti je še slap Cumpet za njim pa nas pričaka še zadnja znamenitost – Krmonov studenec, ki pa je zagrajen. Za tem pa že prispemo nazaj v vas Ocizle.
