Ustrezna hidracija je ključnega pomena za zdravje, vendar se ji v splošni populaciji posveča premalo pozornosti. Voda pri odraslem človeku predstavlja približno 60 % telesne sestave in je vključena v skoraj vse telesne funkcije. Njene glavne vloge so termoregulacija (uravnavanje telesne temperature), uravnavanje gostote krvi, transport hranil v telesu in odplavljanje odpadnih snovi. Hkrati je voda tudi topilo, v katerem potekajo številne kemične reakcije. Strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da naj bi povprečno aktivni odrasli na dan s hrano in tekočino zaužili med 2-2,5 litra tekočine. Te potrebe se v vročem okolju in s telesno aktivnostjo še povečajo.
Aktiven proces izgubljanja telesne vode imenujemo dehidracija. Stanja, ki jo povzročajo, so med drugim jemanje zdravil (diuretikov), driska ali bruhanje, znojenje, izpostavljenost mrazu, gibanje na višji nadmorski višini in nezadosten vnos tekočin. Čeprav je »premalo vode« na videz preprosta težava, je dehidracija pogosto neustrezno prepoznana in obvladovana. Najpogostejši znaki, ki jih izkusijo odrasli, so žeja, utrujenost, suha usta, slabša napetost kože, glavobol in izločanje manjše količine urina, ki je temnejši. S stopnjevanjem dehidracije se lahko pojavi tudi višja srčna frekvenca, pospešeno dihanje, upad krvnega tlaka, slabost, krči, vrtoglavica, suha koža, zmedenost, omedlevica, motnje vida in smrt. Dehidracija lahko privede do številnih neprijetnih stanj, kot so akutne poškodbe in bolezni ledvic, venska in arterijska tromboza, delirij ter poslabšanje osnovnih zdravstvenih stanj (primarne motnje glavobola ali druga stanja, ki so odvisna od ravnovesja tekočine v telesu). Izkazalo se je, da različne stopnje dehidracije negativno vplivajo tudi na kognitivne funkcije, predvsem kratkoročni spomin in zaznavne sposobnosti, ter samo počutje. V nekaterih študijah so posamezniki sami poročali o spremembah v razpoloženju povezanih s stanjem dehidracije in največkrat navajali slabšo pozornost oz. dojemanje, težave s koncentracijo, utrujenost in napetost.
Ob zadostnem vnosu tekočin moramo biti pozorni tudi na kakovost zaužite vode. S povečano proizvodnjo in uporabo plastike ter odlaganjem plastičnih odpadkov se pričakuje naraščajoča kontaminacija vodnega okolja. Študije so na evropskih vzorcih pregledovane pitne vode zabeležile 628 delcev mikroplastike na liter vode iz pipe ter 4889 delcev na liter vode iz plastenk. Najvišja možna izpostavljenost mikroplastiki preko vode iz pipe naj bi znaša približno 1260 delcev, za vodo iz plastenke pa 9800 delcev. Te izpostavljenosti so za številne populacije znatno podcenjene, saj predpostavlja, da je dostop do obdelane pitne vode vsem na razpolago, vendar temu ni povsem tako. Prav tako je pomemben vidik kakovosti vode vsebnost mikroelementov, sestavnih delov biokemičnih funkcij, ki imajo lahko tudi nevrobiološki vpliv. V nedavni študij avtorji poročajo, da dolgotrajna izpostavljenost manganu v pitni vodi lahko zmanjša pojavnost depresije, medtem ko jo baker in kadmij lahko povečata. Poleg tega so ugotovili, da izpostavljenost manganu, železu in selenu potencialno poveča tveganje za anksioznost. Hkrati je to prva longitudinalna prospektivna študija, ki je obravnavala vpliv kakovosti vode na mentalno zdravje in so za potrditev ugotovitev potrebne dodatne raziskave. Na zdravje človeka vpliva tudi vsebnost pesticidov v zaužiti vodi. Kljub njihovi pomembni vlogi pri ohranjanju dobre kakovosti in zaščiti pridelkov ter surovin, je izpostavljenost pesticidom nevarna za zdravje ljudi. Privede lahko do akutnih ali kroničnih zdravstvenih težav, ki so odvisne od toksičnosti pesticidov. Med najpogostejše akutne učinke prištevamo zmanjšan vid, glavobol, slinjenje, drisko, slabost, bruhanje, piskajoče dihanje, komo in celo smrt. Zmerna zastrupitev s pesticidi lahko povzroči mimično intrinzično astmo, bronhitis in gastroenteritis. Kronične zdravstvene težave se lahko kažejo v nevroloških učinkih, kot so pojav Parkinsonove bolezni, zmanjšana koncentracija, motnje spomina, reproduktivne težave, motnje v razvoju dojenčka, prirojene napake in rak.
Voda je torej ključna komponenta v vsakdanjem življenju, saj je odgovorna za ustrezno delovanje človeškega telesa. Da bi se izognili neprijetnim znakom dehidracije in negativnim učinkom nekakovostne vode, moramo poskrbeti za zadostni vnos tekočine in ob tem preveriti, da je izbran vir pitne vode varen za uživanje.
VIRI:
Arca, K. N. in Halker Singh, R. B. (2021). Dehydration and Headache. Current Pain and Headache Reports, 25(8), 56. https://doi.org/10.1007/s11916-021-00966-z
Danopoulos, E., Twiddy, M. in Rotchell, J. M. (2020). Microplastic contamination of drinking water: A systematic review. PLoS ONE, 15(7), e0236838. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0236838
Lacey, J., Corbett, J., Forni, L., Hooper, L., Hughes, F., Minto, G., … Montgomery, H. (b. d.). A multidisciplinary consensus on dehydration: Definitions, diagnostic methods and clinical implications. Annals of Medicine, 51(3–4), 232–251. https://doi.org/10.1080/07853890.2019.1628352
Liska, D., Mah, E., Brisbois, T., Barrios, P. L., Baker, L. B. in Spriet, L. L. (2019). Narrative Review of Hydration and Selected Health Outcomes in the General Population. Nutrients, 11(1), 70. https://doi.org/10.3390/nu11010070
Masento, N. A., Golightly, M., Field, D. T., Butler, L. T. in Van Reekum, C. M. (2014). Effects of hydration status on cognitive performance and mood. British Journal of Nutrition, 111(10), 1841–1852. https://doi.org/10.1017/S0007114513004455
Paulis, S. J. C., Everink, I. H. J., Halfens, R. J. G., Lohrmann, C. in Schols, J. M. G. A. (2018). Prevalence and Risk Factors of Dehydration Among Nursing Home Residents: A Systematic Review. Journal of the American Medical Directors Association, 19(8), 646–657. https://doi.org/10.1016/j.jamda.2018.05.009
Syafrudin, M., Kristanti, R. A., Yuniarto, A., Hadibarata, T., Rhee, J., Al-onazi, W. A., … Al-Mohaimeed, A. M. (2021). Pesticides in Drinking Water—A Review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(2), 468. https://doi.org/10.3390/ijerph18020468
Zhou, S., Su, M., Shen, P., Yang, Z., Chai, P., Sun, S., … Chen, K. (2024). Association between drinking water quality and mental health and the modifying role of diet: A prospective cohort study. BMC Medicine, 22, 53. https://doi.org/10.1186/s12916-024-03269-3
