Zdrava, uravnotežena in raznolika prehrana bi morala posamezniku zagotoviti ustrezno količino vseh vitaminov in mineralov, z izjemo vitamina D, ter ustrezno razmerje beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Hiter življenjski slog, nezdrava in neuravnotežena prehrana, pomanjkanje določenih živil ali drugi razlogi lahko privedejo do pomanjkanja posameznih mikro- in makrohranil, zaradi česar se vse večji del populacije poslužuje prehranskih dopolnil. Ta so v različnih virih definirana nekoliko drugače. Na primer, Pravilnik o prehranskih dopolnilih prehranska dopolnila definira kot »živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah«. Kljub temu, da imajo prehranska dopolnila sprva pozitiven prizvok, se moramo zavedati, da predstavljajo podkategorijo hrane, za katero proizvajalcem ni treba predložiti dokazov o varnosti in učinkovitosti izdelka. Prav tako vladni sistemi za predpise in različni programi kakovosti proizvodnje ne vključujejo posebnih laboratorijskih testiranj za vse prepovedane snovi s seznama Svetovne protidopinške agencije, kar pri športnikih predstavlja tveganje za neuspešen dopinški test.
Z namenom izboljšanja športne zmogljivosti, zdravja in pospeševanja regeneracije športniki, tako v rekreativnem kot tudi v vrhunskem športu, posegajo po različnih prehranskih dopolnilih. V obstoječi literaturi se, glede na raven tekmovanja, šport in definicijo prehranskih dopolnil, prevalenca njihove uporabe giblje med 40 % in 100 %. V največji meri se športniki poslužujejo dopolnil z vitamini in minerali ter beljakovinskih pripravkov, pri čemer kot pogoste vire informacij o uživanju le-teh navajajo zdravstvene delavce, trenerje, internet, soigralce, prijatelje ali družino.
Pogosto se sprašujemo: »Ali je raba prehranskih dopolnil za športnike res tako nujna?« Ne. Prehranska dopolnila, kot so beljakovinski pripravki, kreatin, vitamini in minerali, so pogosto koristna, vendar niso nujna. Potrebe po teh so odvisne od vrste športa, intenzivnosti treningov, prehranjevalnih navad in specifičnih ciljev športnika.
Beljakovine imajo pomembno vlogo pri obnovi mišičnega tkiva po intenzivnih treningih, zato so še posebej pomembne v športih moči (dvigovanje uteži, sprinti, skoki). Če športnik želene količine beljakovin ne uspe doseči s prehrano, mu lahko dodatni beljakovinski pripravek ustrezne kakovosti pomaga. Eno najpogostejših prehranskih dopolnil v tovrstnih športih je tudi kreatin, katerega vloga je povečanje energije med visoko intenzivnimi aktivnostmi, povečanje mišične mase, večja moč in vzdržljivost pri visoko intenzivnih naporih ter hitrejša regeneracija. Pri številnih športnikih zagotovo pripomore k boljšim rezultatom, vendar ni nujno potreben za vsakogar, saj lahko z ustrezno prehrano in skrbno načrtovanimi treningi športnik prav tako doseže odličen rezultat.
Vloga vitaminov se kaže v različnih telesnih procesih, kot so energijski metabolizem, imunski sistem in regeneracija. Dopolnjevanje prehrane z nekaterimi vitamini je priporočljivo predvsem pri športnikih z zelo strogim režimom prehrane ali specifičnimi prehranskimi omejitvami (npr. veganska prehrana). Med drugim imajo za športnike pomembno vlogo tudi minerali, ki skrbijo za pravilno delovanje mišic in nadzor ravnotežja tekočin v telesu. Do pomanjkanja le-teh največkrat pride med napornimi vzdržljivostnimi treningi ali tekmovanji, na katerih se veliko znojimo. V tem primeru je nadomeščanje izgubljenih mineralov, predvsem v obliki izotoničnih napitkov, lahko koristno.
Pred uporabo prehranskih dopolnil je priporočljivo, da športnik najprej poskrbi za uravnoteženo prehrano, ki vključuje vse potrebne hranilne snovi. Dopolnila naj bi bila uporabljena le kot dodatek k prehrani, kadar so dejanske potrebe večje in jim uravnotežena prehrana ne more zadostiti. Ravno zato je smiselno, da se športnik o svojih potrebah predhodno posvetuje z dietetikom, s katerim poiščeta možnosti, ki bodo te potrebe zadovoljile.
VIRI:
Alfieri, A., D’Angelo, S. in Mazzeo, F. (2023). Role of Nutritional Supplements in Sport, Exercise and Health. Nutrients, 15(20), 4429. https://doi.org/10.3390/nu15204429
Antonio, J., Candow, D. G., Forbes, S. C., Gualano, B., Jagim, A. R., Kreider, R. B., … Ziegenfuss, T. N. (2021). Common questions and misconceptions about creatine supplementation: What does the scientific evidence really show? Journal of the International Society of Sports Nutrition, 18, 13. https://doi.org/10.1186/s12970-021-00412-w
Daher, J., Mallick, M. in El Khoury, D. (2022). Prevalence of Dietary Supplement Use among Athletes Worldwide: A Scoping Review. Nutrients, 14(19), 4109. https://doi.org/10.3390/nu14194109
Garthe, I. in Maughan, R. J. (2018). Athletes and Supplements: Prevalence and Perspectives. https://doi.org/10.1123/ijsnem.2017-0429
Ghazzawi, H. A., Hussain, M. A., Raziq, K. M., Alsendi, K. K., Alaamer, R. O., Jaradat, M., … Jahrami, H. (2023). Exploring the Relationship between Micronutrients and Athletic Performance: A Comprehensive Scientific Systematic Review of the Literature in Sports Medicine. Sports, 11(6), 109. https://doi.org/10.3390/sports11060109
Kozhuharov, V. R., Ivanov, K. in Ivanova, S. (2022). Dietary Supplements as Source of Unintentional Doping. BioMed Research International, 2022, 8387271. https://doi.org/10.1155/2022/8387271
Molina-López, J., Pérez, A. B., Gamarra-Morales, Y., Vázquez-Lorente, H., Herrera-Quintana, L., Sánchez-Oliver, A. J. in Planells, E. (2024). Prevalence of sports supplements consumption and its association with food choices among female elite football players. Nutrition, 118, 112239. https://doi.org/10.1016/j.nut.2023.112239
